»Ko so Rothka sredi 50. let povprašali po idealni razdalji, s katere naj človek gleda njegova monumentalna platna, je umetnik priporočil osemnajst palcev.«
»Čeprav je v odgovoru nekaj umetnikove zbadljive provokacije, priporočena distanca slabega pol metra gledalca zares sooči s tistimi dimenzijami slik, ki ostanejo ob večji oddaljenosti spregledane.«
»Ko sem že začel delati, sem ugotovil, da name podzavestno vpliva Michelangelovo stopnišče Medičejske knjižnice v Firencah. Zbuja natanko takšen občutek, kakršnega iščem sam – kot da bi bili ujeti v sobo, kjer so vsa okna in vrata zaprta, in vse, kar nam preostane, je, da tiščimo glave ob zid.«
»To so megličasti prehodi enega barvnega oblaka v drugega, raztegljivost ploskve v globino ali stran od nje, kontrast med nasičenostjo in sočasnim razblinjenjem vizualnega prostora, s čimer je ustvarjen vtis optične vibracije, migetanja in nenehnega gibanja slike, ki ni več 'podoba doživetja, temveč doživetje samo'.«
»V vsaki, tudi najbolj idealni družbi, ostaja delitev na tiste zgoraj in spodaj. Kadar je ta razdalja prevelika, karikaturist ne more naciljati gor na tiste na oblasti.«
»Idealnega trenutka«
»idealnega slehernika«
»Idealnega kandidata«
»Brez pošasti in bogov umetnost ne more uprizoriti drame našega življenja: najgloblji trenutki umetnosti izražajo to frustracijo.«
»razdalje glodajo«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju